ZLOČIN V BLATNEM DOLU, operna detektivka za mlade (8+)
PREMIERA
Glasba: Dušan Bavdek
Libreto: Jera Ivanc
Glasbeno vodstvo: Iztok Kocen
Režija: Yulia Kristoforova
Scenografija: Vasilija Fišer
Kostumografija: Urška Grahovac
Oblikovanje luči: Aleksander Pešec
Oblikovanje zvoka: Rok Kovač
Korepetitor: Andro Ostrognaj
Producentka: Katja Konvalinka
Nada: Gaja Sorč, sopran
Gal: Klemen Torkar, tenor
Mora, Tama: Katja Konvalinka, sopran
Šotek: Domen Anžlovar, tenor
Oče, Reševalec: Lucas Somoza Osterc
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča:
Tolkala: Maja Povše
Harfa: Urška Rihtaršič
Flavta: Nina Rupnik
Klarinet: Andrej Zupan
Violina: Neža Nahtigal
Violončelo: Neža Verstovšek
Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Avditorij Portorož, Cankarjev dom. Projekt sta podprla: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana.
VSEBINA:
Gal, ki živi z očetom, zaradi alergije izostane od pouka. Sošolka Nada, ki živi z babico, mu prinese domov zvezke. Njena babica pozdravi vse bolezni, zato Nada Gala povabi k sebi domov. Tam najdeta babico nezavestno. Pokličeta številko 112, reševalci jih odpeljejo na urgenco. Kmalu babico obiščeta tudi škrat Šotek in vila Mora. Želita jo obvestiti, da je nekdo zastrupil Blatni dol in jo prositi za pomoč. Nadina babica je namreč bela žena, na pol človek, na pol bajeslovno bitje. Med ljudmi žal velja za prismuknjeno čudakinjo. V bolnišnici zdravniki ne najdejo jasnega vzroka za babičino stanje, sumijo, da je pojedla strupene gobe. Nada je prepričana, da jo je nekdo zastrupil, zato se z Galom lotita raziskovanja. Podobno nalogo si zastavita tudi Šotek in Mora, ki pa sta za Gala in Nado nevidna. Tako si štirje raziskovalci nevede pomagajo ter si hkrati mečejo polena pod noge. S pomočjo knjig, podzemnega gozdnega spleta in sumljivih sledi v blatu se približajo resnici. Tik pred razkritjem pa Galova alergija sredi noči izbruhne v anafilaktični šok. Spravijo ga domov, kjer jih že čakajo reševalna vozila, saj je podobno reakcijo doživel tudi Galov oče. Z zadnjimi močmi je poklical policijo in podal samoprijavo: v želji po hitrem zaslužku je sprejemal strupene odpadke ter jih odlagal v Blatnem dolu, kjer je s strupom v stik prišla tudi Nadina babica. Odpadke bodo odstranili in zastrupljence pozdravili, tokrat so imeli srečo. Vnaprej pa, sklenejo vsi, zlasti Galov oče, bodo manj pohlepni in bolj bajeslovni.
DUŠAN BAVDEK (1971) je diplomiral v razredu Alojza Srebotnjaka na Akademiji za glasbo, podiplomski študij kompozicije pa opravil pri Marijanu Gabrijelčiču in Danetu Škerlu. Izobraževal se je v mojstrskih razredih pri J. Vajdi in H. Lachemannu. Njegova dela so bila izvedena v okviru abonmajev slovenskih orkestrov, zborov in na koncertnih odrih širom po svetu. Poleg ustvarjalnega dela je aktiven kot predsednik Društva slovenskih skladateljev in kot redni profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo, predaval je tudi na vrsti uglednih visokih šol v tujini. Redno ga vabijo v mednarodne žirije kompozicijskih natečajev in tekmovanj, je prejemnik različnih priznanj, mdr. Viteškega križa madžarskega reda. To bo njegova druga opera za otroke za Slovensko komorno glasbeno gledališče.
JERA IVANC (1975), dramatičarka, dramaturginja in prevajalka, je svoj dramski debi (Perzej, 2003) doživela v LGL, ki ga je pozneje (2010–13) tudi umetniško vodila. Njeni prevod – iz grščine in latinščine je prevedla enajst dramskih besedil (Evripid, Seneka, Plavt) – in gledališke igre – napisala ali dramatizirala jih je več kot dvajset – so doživeli uprizoritve na odrih skoraj vseh slovenskih gledališč. Uprizoritev komedije Prevare (MGL) je triumfirala na Dnevih komedije v Celju (2015), komedija #punceinpolpunce (SNG Drama) je bila leta 2022 nominirana za nagrado Slavka Gruma; leta 2023 je prejela nagrado Marko Slodnjak (ZDUS) in Pengovovo listino za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti (UNIMA). Za Slovensko komorno gledališče je napisala libreto Kresna noč.
IZTOK KOCEN je dirigent in skladatelj mlajše generacije. Študiral je dirigiranje pod vodstvom Marka Letonje in Simona Dvoršaka. 2021 je uspešno zaključil magistrski študij. Dirigira vsem slovenskim profesionalnim simfoničnim in opernim orkestrom. Je stalni sodelavec Slovenskega komornega glasbenega gledališča, kjer je dirigiral številne predstave. Od 2022 je asistent na Akademiji za glasbo. Je tudi uspešen skladatelj. Kompozicijo je študiral pod vodstvom Dušana Bavdka. Njegov repertoar vključuje štiri opere, pri čemer bo Veveriček posebne sorte letos doživela impresiven niz 80 predstav. Je plodovit pri pisanju vokalne in komorne glasbe, ki je bila izvajana v Sloveniji in v tujini.
YULIA KRISTOFOROVA je gledališka in operna režiserka. 2005 je vpisala študij na AGRFTV, smer gledališka in radijska režija. Posveča se režiji predstav za odrasle in otroke. Njene močno vizualne in estetsko izčiščene predstave natančno zaznavajo celoten spekter človekove duševnosti, ki ga vedno znova odkriva v poglobljenem raziskovanju z igralci. Med njenimi režijami velja omeniti predstavo Gospa Bovary Nebojše Popa Tasića (SNG Nova Gorica), za katero je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo; operi Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Trubadur Giuseppa Verdija (SNG Opera in balet Ljubljana) ter dramske predstave Dom Bernarde Alba in Krvava svatba Federica Garcíe Lorce (SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper, Anton Podbevšek Teater v Novem mestu), s katerimi je v sodelovanju s koreografinjo Ano Pandur začela razvijati novo režijsko poetiko.
