Da so Piranski glasbeni večeri kvalitetna dopolnitev kulturnemu dogajanju v širšem slovenskem prostoru je dokaz njihova, danes že dolga, življenjska pot. Zasnova cikla sega v pomlad leta 1978, ko se je tedanjim kulturnim snovalcem v ospredje razmišljanj vse bolj ponujala čudovita arhitektura starodavnega mesta Piran in čigar lepoto so želeli povezati z glasbo ter jo ponuditi kot sozvočje dveh umetnosti.
Križni hodnik Minoritskega samostana v Piranu je bil idealen ambient povezave arhitekture s tisto glasbo, ki je prav tam zvenela že pred več kot 300 leti ob glasbenih prizadevanjih mladega rojaka, kasnejšega svetovnega violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija.
Umetniški odbor je vodila Bača Šramel Justin in tako je prvi komorni koncert v Piranu zazvenel 13. julija 1979 z nastopom Tria Tartini.
Osnovno programsko izhodišče je temeljilo na kakovosti izključno slovenskih komornih reproduktivnih umetnikov in ansamblov ter obetavnih mladih umetnikov in skupin iz slovenske Istre. Pozneje je okvir Piranskih glasbenih večerov postal pretesen in v križni hodnik so začeli prihajati tudi izvajalci iz drugih jugoslovanskih republik in iz tujine. Tako je prireditev dobila mednarodne razsežnosti in postala iz leta v leto pomembnejši dejavnik v slovenskem kulturnem prostoru.
Piranski glasbeni večeri (PGV) so bili in so tisti kulturni vir, ki so se z javno programsko politiko posredovanja kakovostne glasbe v očarljivem piranskem ambientu priljubili piranskim meščanom, postali nepogrešljiva kulturna ponudba turistom, obenem pa tudi usmerjevalec kulturnega dogajanja kraja in ljudi ter seveda navdih ostalim prirediteljem po Sloveniji. Intimo in čarobnost prireditvenega prostora so tako doživeli mnogi glasbeniki svetovnega formata kot so: Irena Grafenauer, Mojca Zlobko Vajgl, Stefan Milenković, Uto Ughi, Trio Lorenz, Črtomir Šiškovič, Ivo Pogorelić, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Bojan Gorišek, Stanko Arnold, I Cameristi di S. Cecila di Roma, Primož Novšak ter violinist Giuseppe Prencipe, ki je po skoraj dvesto letih prvič zaigral na strune prestižne Amatijeve violine na katero je igral G. Tartini. Vsekakor pa gre omeniti tudi lanskoletni nepozaben nastop Alexandra Gadjieva ter seveda stalnega gosta - Obalni komorni orkester.
V vsakoletni izbor nastopajočih so prav tako umeščeni mladi nadarjeni glasbeniki iz Slovenije in tujine, s čimer organizator spodbuja ustvarjalni naboj glasbenikov, ki se podajajo na samostojne umetniške poti, hkrati pa jim ponuja neprecenljive izkušnje nastopa pred zahtevno publiko. V preteklih petih letih so bili na Piranske glasbene večere tako povabljeni: kitarist Matic Dolenc (Slovenija), violinistka Moira Cauzzo (Švica), Trio Muhadinović (flavta, harmonika, flavta) iz Črne gore, Matija in Ema Krečič (Slovenija) na violini in violončelu ter v lanskem letu pianist Alexander Gadjiev (Slovenija).
