Piranski glasbeni večeri so mednarodni festival komorne glasbe, ki leta 2026 vstopa v svojo že 48. sezono. Festival je bil ustanovljen leta 1978, ko se je piranskim kulturnim ustvarjalcem porodila zamisel o sozvočju dveh umetnosti – glasbe in arhitekture – navdahnjenih z zapuščino someščana, skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija.
Vsako poletje, julija in avgusta zvečer, v čarobnem meditativnem ambientu Križnega hodnika Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu zazvenijo koncerti vrhunske komorne glasbe. To prizorišče ni bilo izbrano naključno – odlikujeta ga odlična akustika in edinstvena zgodovinska atmosfera. Prav tu je pred več kot tremi stoletji prve glasbene korake naredil mladi Tartini, ki je nato pomembno zaznamoval evropski glasbeni prostor.
Vrhunski umetniki svetovnega formata.
Podpora mladim talentom.
Poklon tradiciji in dediščini. Festival posebno skrb namenja izvajanju del Giuseppeja Tartinija, ki jih poustvarjalci sicer redkeje vključujejo v svoje programe. Med tistimi, ki so se na povabilo festivala z veseljem lotili Tartinijevih del, je bil denimo praški violinski virtuoz Jan Mráček.
V sezoni 2025 se je festival poklonil piranskemu trobilnemu pedagogu Umbertu Radojkoviću, osrednji osebnosti glasbenega šolstva na Obali med letoma 1970 in 1995. Koncert najobetavnejših mladih trobilcev iz vse Slovenije z njihovimi mentorji je bil posvečen 10. obletnici njegove smrti ter njegovemu neizbrisnemu vplivu na slovenski in nekdanji jugoslovanski glasbeni prostor.
Poseben poudarek gre tudi slovenski glasbi, tako dediščini skladateljev starejših generacij, kakor tudi novim prodornim imenom slovenske ustvarjalnosti. Na domala vse koncerte uvrščamo slovenska dela, da z njimi poleg domače javnosti seznanimo tudi ljubitelje glasbe iz tujine ter - kar je še posebej pomenjljivo - tudi tuje interprete, ki sicer po tej literaturi ne bi posegli.
Piranski glasbeni večeri tako ostajajo več kot le festival, so živa vez med preteklostjo in prihodnostjo, med lokalnim in svetovnim, med arhitekturo in glasbo. Od leta 2020 je njihov programski vodja Metod Tomac, ki je za svoje glasbeno delovanje prejel Župančičevo nagrado (1999), nagrado Prešernovega sklada (2003), Bettetovo nagrado (2013) ter za pedagoško delovanje Škerjančevo nagrado (2000). Z jasno vizijo in spoštovanjem tradicije nadaljuje zgodbo ene najprepoznavnejših poletnih glasbenih prireditev v Sloveniji.
Organizator festivala Piranski glasbeni večeri je javni zavod Občine Piran, Avditorij Portorož – Portorose.
Tinkara Teinović je pred petimi leti začela igrati klavir na glasbeni šoli v Sežani pod mentorstvom prof. Tamare Ražem Locatelli. Zaradi izjemne predanosti in ljubezni do glasbe je hitro stopila na zmagovalne odre. Do sedaj je na številnih nastopih ter mednarodnih in državnih tekmovanjih osvojila skupno 19 zlatih odličij in absolutnih prvih nagrad v solističnih kategorijah ter v klavirskem duu. Vse te prejete nagrade so trden dokaz odličnega medsebojnega sodelovanja z učiteljico ter hkrati velika spodbuda za njeno nadaljnje uspešno ustvarjanje in delo na glasbenem področju.
Pianistka Tina Uršičje glasbeno pot začela pri šestih letih pod mentorstvom prof. Tamare Ražem Locatelli. Odlikujeta jo izjemna muzikalnost in predanost. Nastopala je v Sloveniji, Italiji, Srbiji in na Portugalskem. Na državnih ter mednarodnih tekmovanjih redno osvaja prve in absolutne nagrade. Tekmovanja razume kot priložnost za umetniško rast in deljenje ljubezni do glasbe. Med njenimi največjimi dosežki je zlato priznanje z vsemi točkami na tekmovanju Crescendo v Rimu januarja 2026. Kot nagrajenka je nastopila v prestižni dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Tina uživa v komorni glasbi, igra v klavirskem duu in godalnem orkestru ter nastopa v muzikalu. Navdušuje jo tudi skladanje. Za avtorsko skladbo Zvezda Sirius je prejela zlato priznanje na tekmovanju Oscar Reading.
Nina Leiler je violinistka in dijakinja 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Uroša Bičanina. Svojo glasbeno pot je začela pri petih letih v Glasbenem ateljeju Tartini.
Je prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med drugim na tekmovanjih TEMSIG, Tartini, Mladi virtuozi in WSMF na Dunaju. Kot solistka je nastopila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Leta 2026 je kot koncertna mojstrica sodelovala v mednarodnem projektu YOAA. Svoje znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih domačih in tujih pedagogih.
Konstantin Đoković je študent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Rubena Dalibaltajana. Klavir igra od leta 2014 in je lavreat ter prejemnik številnih prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih (Slavenski, Ohridski biseri, Davorin Jenko). Leta 2026 je na tekmovanju Tartini v Piranu osvojil prvo nagrado ter naziv najboljšega in najbolj perspektivnega pianista. Kot solist je ob spremljavi orkestra izvedel Beethovnov in Mozartov klavirski koncert. Nastopal je v prestižnih dvoranah v Beogradu in Zagrebu, leta 2025 pa je imel recital na svetovni konferenci klavirskih pedagogov v Novem Sadu. Bil je tudi štipendist fundacije »Nova imena« v Rusiji pod vodstvom Denisa Macujeva. Znanje je redno izpopolnjeval na številnih mojstrskih tečajih pri svetovno priznanih pedagogih, kot so Natalija Trulj, Andrej Dijev, Barry Douglas in Laszlo Borbély.
Sopranistka Mojca Bitenc Križaj je svojo profesionalno pevsko pot začela leta 2014 v SNG Maribor, od leta 2024 pa je solistka v SNG Opera in balet Ljubljana. Z diplomo summa cum laude je magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Barbari Jernejčič Fürst ter končala podiplomski študij na zagrebški Akademiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić. Uspešno je diplomirala tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Prejela je študentsko Prešernovo nagrado in vrsto nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Osijeku, Reki, Salzburgu ter Deutschlandsbergu.
V slovenskih in tujih opernih gledališčih je poustvarila številne vodilne vloge, kot so Pamina, Donna Anna, Fiordiligi, Violetta Valéry, Mimi, Liu, Tatiana in Michaela. Kot slednja je leta 2018 nastopila na slovitem odru na jezeru na festivalu v Bregenzu. Gostovala je tudi v operi v Frankfurtu, na festivalu Zomeropera v Belgiji, v HNK na Reki ter na Tirolskem festivalu v Erlu.
Kot solistka redno sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi orkestri (Dunajski simfoniki, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija) ter izvaja obsežen koncertni in komorni repertoar. V sezoni 2025/26 se bo v Ljubljani predstavila v vlogah Manon, Rosalinde in Violette, nastopila pa bo tudi v Cankarjevem domu in s Slovensko filharmonijo.
Baritonist Domen Križaj je član ansambla Opere Frankfurt, kjer bo v sezoni 2025/26 upodobil naslovni vlogi v operah Macbeth in Car se pusti fotografirati ter nastopil kot Sharpless (Madama Butterfly) in Lescaut (Manon Lescaut). V preteklih sezonah je tam poustvaril vidne vloge, kot so Onjegin, Rodrigo, Wolfram, Albert in Grof.
Pred tem je bil član Teatra Basel. Redno gostuje na festivalih in v opernih hišah v tujini (Bregenz, Baden-Baden, Erl, reško gledališče) ter doma v SNG Ljubljana in SNG Maribor. Kot koncertni pevec je nastopil v Berlinski filharmoniji, Elbphilharmonie v Hamburgu in v Madridu.
Domen Križaj je z diplomo summa cum laude magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Robavsu, pred tem pa je na Medicinski fakulteti zaključil tudi študij medicine. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani ter 2. nagrado na prestižnem mednarodnem tekmovanju Neue Stimmen v Nemčiji.
Njegova prihodnja gostovanja vključujejo nastope s Praško filharmonijo, vlogo Germonta v SNG Ljubljana, Carmino Burano v SNG Maribor, vlogo Figara na festivalu Lech ter Mahlerjeve Vandrovčeve pesmi na Festivalu Ljubljana.
Simon Dvoršak je uveljavljen slovenski dirigent, pianist, korepetitor in pedagog. Po diplomi iz glasbene pedagogike v Mariboru je z odliko (summa cum laude) diplomiral iz dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri maestru Marku Letonji. Izpopolnjeval se je v Španiji ter v Londonu, kjer je z odliko zaključil specializacijo iz glasbenega gledališča na prestižni Mountview Academy of Theatre Arts.
Že med študijem je deloval kot asistent dirigenta Orkestra Slovenske filharmonije, kasneje pa je umetniško vodil številne domače in tuje orkestre, vključno s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in orkestrom SNG Maribor. Njegov obsežen repertoar sega od baroka do sodobnosti. Posebno pozornost posveča glasbenemu gledališču, operi in muzikalu, kot dirigent pa je vodil številne premiere doma in v tujini.
Kot pianist in korepetitor sodeluje s priznanimi solisti ter redno snema za arhiv RTV Slovenija. Deluje kot umetniški vodja Hiše kulture Celje in kot gostujoči predavatelj vodi mojstrske tečaje v Londonu. Kot izredni profesor predava na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer se predano posveča delu z mladimi. Za svoje 25-letno uspešno delovanje v kulturi je prejel bronasti celjski grb.
Nejc Kamplet je klavir začel igrati pri petih letih na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor pri Lidiji Maletić in Saši Gerželj. Študij je z odliko zaključil na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pod vodstvom dr. Zuzane Niederdorfer, nato pa ga je nadaljeval pri Arieju Vardiju v Hannovru. Svoje znanje je izpopolnjeval pri svetovno priznanih pianistih, kot so E. Kissin, J. Rouvier, B. Berman in R. Levin. Kot solist redno sodeluje z uveljavljenimi domačimi in tujimi orkestri, med katerimi so Slovenska, Gradeška, Harbinska in Wuhanska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija ter Narodni orkester Katalonije. Nastopal je pod taktirko dirigentov, kot so Simon Krečič, Živa Ploj Peršuh, Valentin Egel in Pawel Przytocki, solistične recitale pa izvaja na festivalih po Evropi, Aziji in ZDA.
Kamplet je prejemnik številnih najvišjih mednarodnih priznanj. Med njegovimi največjimi uspehi izstopata druga nagrada in nagrada občinstva na prestižnem 70. tekmovanju Maria Canals v Barceloni (2025) ter druga nagrada na tekmovanju Hans von Bülow v Meiningenu (2023). Prva mesta je osvojil na Yamahinem tekmovanju na Dunaju (2020), tekmovanju Hildegard Maschmann (2019), tekmovanju Martha Debelli v Gradcu (2017) in na 4. tekmovanju Euregio v Geilenkirchnu (2016). Uspešno je stal na stopničkah tudi na tekmovanju Stecher & Horowitz v New Yorku (2018) in na 16. tekmovanju za mlade pianiste v Ettlingenu (2016).
Radim Kresta, violina
Eva Krestová – viola
Aneta Šudáková – violončelo
Pavel Zemen – klavir
Klavirski kvartet Josefa Suka (Josef Suk Piano Quartet) je dobil ime po enem največjih violinistov 20. stoletja, vnuku skladatelja Josefa Suka in pravnuku Antonína Dvořáka. Čast, da prevzame ime tega vodilnega češkega umetnika, je zasedbi leta 2013 predlagalo Češko društvo za komorno glasbo ob podpori Marie Suk, žene Josefa Suka. S tem kvartet nadaljuje bogato tradicijo znamenitega Sukovega tria.
Zasedbo je leta 2007 ustanovil violinist Radim Kresta, sprva pod imenom Klavirski trio Taras, pod katerim je osvojila prve nagrade na tekmovanjih Johannes Brahms (2007), Premio Rovere d’Oro (2008) in Val Tidone (2010). Od leta 2012 deluje kot klavirski kvartet. Že leta 2013 je zmagal na uglednih mednarodnih tekmovanjih Concorso Salieri-Zinetti v Veroni in ACM Premio Trio di Trieste, leta 2014 pa prejel nagrado za češki komorni ansambel leta.
Zasedba redno nastopa na prestižnih odrih, vključno z festivalom Praška pomlad, v praškem Rudolfinumu ter v tujini (Slovaška, Avstrija, Nemčija, Španija, Italija in Japonska). Kvartet je posnel odmevne albume za založbe Supraphon, Limen Music in Azzura Music z deli Fauréja, Brahmsa, Mahlerja, Suka in Dvořáka. Posnetki so prejeli odlične kritike v revijah The Guardian in Gramophone, zasedba pa redno sodeluje tudi v živih prenosih za radijske postaje RAI, ÖRF in ČRo.
Njihov repertoar obsega dela od klasicizma do sodobnosti, jedro pa predstavlja romantični komorni repertoar ter glasba 20. in 21. stoletja. Kvartet redno krstno izvaja dela sodobnih avtorjev (M. Müller, J.-L. Darbelay, J. Gemrot) in izvaja mednarodni repertoar (P. Vasks, T. Adès). Člani zasedbe nastopajo tudi kot solisti z orkestri, muzicirajo v drugih komornih sestavih (klavirski ali godalni trio) ter sodelujejo z drugimi uglednimi umetniki in institucijami, kot sta Češka filharmonija in Narodno gledališče v Pragi.
Ansambel sestavljajo nekateri vodilni glasbeniki (prve laute) orkestra Opere Verdi iz Trsta (Teatro Lirico G. Verdi di Trieste) in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Zasedba je nastala na pobudo članov, ki jih je družila želja po skupnem ustvarjanju in so želeli oblikovati ansambel s simbolno vrednostjo povezovanja. Sestavljajo ga namreč glasbeniki, ki delujejo v Italiji in Sloveniji. Njegov namen je poudariti vezi med temi obmejnimi kraji z uporabo skupnega jezika – glasbe. Gre za glasbeno ponazoritev sveta brez meja, v katerem lahko ljudje različnih narodnosti in jezikov pojejo z istim glasbenim naglasom. Kot glasbeniki imamo neverjeten privilegij, da se povezujemo skozi glasbo. To, kar lahko zgodovinski in družbeni dogodki uničijo, je mogoče znova zgraditi v umetnosti, in takšen ansambel je otipljiv dokaz za to. Je preplet not, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
Aleksandra Pleterski (flavta)
Glasbeno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Dragi Ažman. Študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (Hansgeorg Schmeiser, Walter Auer), kjer je leta 2021 diplomirala z odliko. Znanje je nato izpopolnjevala še na pariškem konservatoriju (CNSMDP) pri Philippu Bernoldu. Je nagrajenka 7. mednarodnega tekmovanja v Krakovu. Kot prva flavtistka je igrala v Simfoničnem orkestru iz Stavangerja, kot substitutka pa je sodelovala z Dunajsko ljudsko opero (Volksoper). Med letoma 2022 in 2025 je bila druga flavta in pikolo v Radijskem simfoničnem orkestru ORF na Dunaju, leta 2025 pa se je pridružila Orkestru Dunajske državne opere in Dunajskim filharmonikom.
Petra Kovačič (Violina)
Glasbeno pot jezačela v Tolminu, šolanje nadaljevala na KGBL in diplomirala na Dunaju (MDW) pri Roswithi Randacher, kjer se je izpopolnjevala tudi v komorni glasbi. Po uspešni avdiciji je leta 2016 postala članica prve violine Dunajske državne opere, od leta 2019 pa je polnopravna članica Dunajskih filharmonikov, s katerimi nastopa v najprestižnejših dvoranah po svetu. Kot večkratna nagrajenka tekmovanj (TEMSIG, mednarodna tekmovanja v Zagrebu in Gorici) je krstno izvedla Violinski koncert Petra Šavlija. Kot komorna glasbenica redno deluje v zasedbah Ljubljana Soloists, Wiener Streichersolisten in Neue Wiener Solisten. Svoje koncertne dejavnosti je od leta 2022 nadgradila s pedagoškim delom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno pa na The Open University v UK študira psihologijo.
Georg Wimmer (viola)
Rojen je bil v Lambachu v Zgornji Avstriji. Pri šestih letih se je začel učiti violino pri Karlu Schmidingerju na lokalni glasbeni šoli. Leta 1995 je začel študij pri prof. Jürgenu Geiseju na Mozarteumu v Salzburgu, po dveh letih pa se je prepisal k prof. Alfredu Staarju na Brucknerjev konservatorij v Linzu. Od leta 2001 je bil redni študent pri univerzitetnem prof. Günterju Pichlerju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je diplomiral novembra 2012. Je večkratni dobitnik prve nagrade na državnem tekmovanju »Prima la Musica«. Obiskoval je mojstrske tečaje pri Ernstu Kovacicu, Johannesu Meisslu in Josefu Hellu. Od jeseni 2004 sodeluje kot substitut v Orkestru Dunajske državne opere in pri Dunajskih filharmonikih. V sezonah in obdobjih med letoma 2006 in 2026 je imel več pogodb za določen čas v odrskem in glavnem orkestru Dunajske državne opere. Dejaven je tudi v komorni glasbi, saj nastopa s solisti Salzburškega orkestra, ansamblom Kontrapunkte in člani Dunajskih filharmonikov (Dunajski komorni ansambel, Ansambel Theophil).
Stefan Gartmayer (violončelo)
Na Dunaju rojeni čelist je od leta 2007 član orkestra Dunajske državne opere, od leta 2010 pa član Dunajskih filharmonikov. Njegovi profesorji violončela so bili Hedy Feierl, Tobias Kühne, H. C. Schweiker, Christoph Henkel in Mario Brunello. Na Dunaju je študiral tudi kompozicijo pri Dietmarju Schermannu in Dietru Kaufmannu. V letih 1999–2000 je bil prvi čelist Radijskega simfoničnega orkestra na Dunaju (RSO), leta 2001 pa Radijskega orkestra v Frankfurtu (HR). Med letoma 2002 in 2007 je deloval kot namestnik prvega čelista v orkestru Gewandhaus v Leipzigu. Poleg dela v operi in filharmoniji je bil med letoma 2015 in 2023 član ansambla Dunajske dvornih glasbenikov (Wiener Hofmusikkapelle). Kot solist v koncertih za violončelo je nastopal pod taktirko dirigentov, kot so Martin Sieghart, Marin Lichtfuß, F. Perrenoud, Helmut Zehetner in Christian Birnbaum. Posnel je zgoščenke s 1. koncertom za violončelo Ignaza Pleyela (IPG, 2017), »Concerto Piccolo« (Berlin Classics, 2005) ter sodeloval pri številnih radijskih in spletnih prenosih.
Slovanska duša
Kvartet kitar Mak Grgić & Mateusz Kowalski
Ko moči združita kitarska virtuoza slovanskih korenin, Slovenec Mak Grgić in Poljak Mateusz Kowalski, nastane prepoznaven umetniški glas, ki presega okvir klasičnega kitarskega dua. Projekt Slovanska duša, ki je bil leta 2026 nominiran za nagrado GRAMMY®, je prefinjen komorni projekt. Preučuje bogastvo slovanske glasbene tradicije skozi intimen, ekspresiven in izjemno vsestranski instrumentalni medij.
Projekt izhaja iz kulturnih pripovedi ter črpa navdih iz slovanske mitologije in njene globoke povezanosti z naravo. Gozd, ki je osrednji element folklore in dom bitij, kot so rusalke in Lesnik, služi kot simbolni in estetski okvir. Ta povezava se zrcali v tradicionalnem repertoarju in kulturnem spominu, kjer sta glasba in pokrajina neločljivo povezani.
Program obsega več kot tri stoletja in ponuja prepričljiv pregled slovanske glasbene identitete. Med vrhunci sta Nokturno v b-molu, op. 9, št. 1 Fryderyka Chopina v priredbi Jerzyja Koeniga, poustvarjen skozi nežno teksturo dveh kitar, in Slovanski plesi Antonína Dvořáka v aranžmaju Dua Mirić, kjer se orkestralno bogastvo spremeni v živahen komorni dialog. Ta dela združujejo liriko, ritem in narodni značaj ter povezujejo romantično tradicijo s sodobno senzibilnostjo.
Mak Grgić, štirikratni nominiranec za nagrado GRAMMY®, ki ga je New York Times opisal kot »nadarjenega mladega kitarista«, je nastopil na vodilnih prizoriščih, vključno s Carnegie Hallom, dunajskim Musikvereinom in Šanghajskim velikim gledališčem. Njegovo delovanje sega od stare glasbe do sodobnega repertoarja, pri čemer se močno osredotoča na naročanje in krstne izvedbe novih del.
Mateusz Kowalski, nominiranec za nagrado GRAMMY®, ki ga je revija Classical Guitar Magazine pohvalila kot »izjemnega« glasbenika, je eden najvidnejših kitaristov svoje generacije. Nastopa na pomembnih mednarodnih koncertnih odrih. Prepoznavnost si je pridobil tudi s sploh prvo izvedbo Chopina Klavirskega koncerta v f-molu v priredbi za kitaro in orkester v živo na festivalu »Chopin in njegova Evropa« leta 2023.
Oba umetnika gradita aktivno mednarodno kariero kot poustvarjalca in pedagoga ter sodelujeta z vodilnimi glasbeniki in ustanovami po vsem svetu.
Grgić in Kowalski skupaj tvorita duo, ki ga odlikujejo umetniška globina, kulturna identiteta in prefinjeno glasbeno mojstrstvo. Slovanska duša ni le koncertni program, temveč zaokrožena umetniška izjava, ki v edinstveno privlačni glasbeni izkušnji združuje tradicijo, mitologijo in sodobno interpretacijo.
Morje doživetij / Un mare di emozioni
