Iskanje ključne besede

Gledališki abonma za odrasle 2026/27 - Avditorij Portorož

Spoštovani ljubitelji gledališča in vsi, ki boste to še postali,

Gledališki abonma za odrasle v sezoni 2026 / 2027 vključuje 6 gledaliških predstav. 
Na ogled bodo v Avditoriju Portorož ter ena v Gledališču Tartini Piran od oktobra 2026 do maja 2027, s pričetkom ob 19.30. 

  • Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, režija Vito Taufer, PREMIERA, Avditorij Portorož
  • BOŠKO IN ADMIRA, režija Živa Bizovičar, Slovensko mladinsko gledališče
  • SAMO ŠE ENKRAT GREMO SPAT, režija Jernej Potočan, Mini teater in JSKD RS
  • Svetlana Aleksijevič: VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, režija Biljana Radinoska, SNG Drama Ljubljana
  • LETA(Les Années), režija Jaša Koceli, Mestno gledališče ljubljansko
  • Matthieu Delaporte, Alexandre de la Pattellière: KAKŠNO IME PA JE TO?!, režija Bálint Szilágyi, SNG Drama Maribor 

Cena abonmaja: 92 €
Cena abonmaja za študentke in študente: 46 €

Vpis: od 7. septembra do 5. oktobra prek naše spletne strani ter pri blagajni Avditorija Portorož ob delavnikih med 8. in 12. uro.

Ne prezrite: tudi v letošnji abonmajski sezoni vabimo abonentke in abonente, da se na ogled predstav Gledališkega abonmaja za odrasle pripeljete z brezplačnim avtobusom, ki bo vozil med Koprom, Izolo, Portorožem in Piranom (urnike bomo objavili naknadno).


OPIS PREDSTAV

Avditorij Portorož-Portorose

Tone Partljič

Moj ata, socialistični kulak

(Bridka) komedija o agrarnem 

Avtor priredbe in režiser: Vito Taufer

Igrajo: Jure Ivanušič, Mojca Partljič, Jurij Drevenšek, Nika Zorman, Gojmir Lešnjak Gojc, Peter Harl, Alojz Svete

Pred štiridesetimi leti je bila prvič uprizorjena komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je še danes popularna predvsem kot film.

Gre za resno temo obdobja po drugi vojni z agrarno reformo, kontrolo političnega življenja in velikega zgodovinskega preobrata – spora s Stalinom in resolucijo informbiroja. Tisti, ki so bili še včerajšnji »boljševiki«, so leta 1948 nenadoma postali sovražniki. Ti politični preobrati so v Partljičevi komediji slika kritičnih časov, a gledana s humorjem skozi oči »malega« človeka, Malekove družine, ki se mora na novo znajti s partijskimi sekretarji, udbovci, župniki, kmeti, učitelji in oblastniki, ki jim dajejo pa spet jemljejo zemljo … Naš junak Malek sredi politične zmešnjave išče pot, kako preživeti sebe in družino. Oblast ima svojo politično govorico, Malekovi govorijo domačo govorico, med katerimi je najbolj značilen stavek: »Danes je svoboda, zato moramo biti previdni.«

 


Slovensko mladinsko gledališče

Boško in Admira

Podoba vojne med senzacionalizmom in dokumentarnostjo

Režiserka: Živa Bizovičar

Igrajo: Primož Bezjak, Nataša Keser, Boris Kos, Kaja Petrovič, Stane Tomazin

Avtorski projekt Boško in Admira za izhodišče jemlje vojno fotografijo naslovnega para, ki je leta 1993 na begu iz obleganega Sarajeva mrtev v objemu obležal na mostu Vrbanja. Fotografija, ki je par – muslimanko Admiro Ismić in pravoslavca Boška Brkića – v zgodovino vpisala kot sarajevskega Romea in Julijo, je iz tragične smrti dveh mladih ljudi ustvarila senzacionalistično zgodbo, iz njunih trupel pa podobo in simbol ljubezni, ki jo je pokosila vojna.

Uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča naslovnih protagonistov ne jemlje kot usodne shakespearjanske ljubezenske zgodbe, temveč v fotografiji vidi priložnost za razmislek o (so)odgovornosti za senzacionalizem vojnih stanj ter odpira širšo problematiko vojne fotografije: njenega namena, cilja, etičnosti, učinkovitosti, zmožnosti šokiranja danes. Ko je tako razpeta med poveličevanje vojnega nasilja in opozarjanje na vojne grozote, je v podobnem položaju kot predstava – govori o stvari, ki je ni mogoče ubesediti.


Mini teater, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 

Avtorski projekt ustvarjalne ekipe

Samo še enkrat gremo spat

Predstava, ki vrača v otroštvo

Režiser: Jernej Potočan

Igrajo: Filip Mramor, Svit Stefanija, Daniel Petković 

Uprizoritev, ki je nastala ob 25-letnici Mini teatra, se naslanja na otroško vero v obljube, pričakovanja in neizmerno željo po jutri – tistem jutri, ki bo gotovo boljše, lepše, lažje od današnjega dne. Karkoli nas danes zaboli, lahko zacelimo jutri. Kar se danes podre, bomo jutri popravili. Kar izgubimo, morda že jutri najdemo. Predstava uteleša neustavljivo moč upanja, ki kljubuje teži vsakdana – a hkrati razkriva, kako nas prav to upanje lahko ujame v nenehno prelaganje življenja na prihodnost.

Toda, medtem ko zremo proti obzorju in čakamo novo jutro, pogosto spregledamo trenutek, ki se dogaja tukaj in zdaj. Ne znamo obstati, zadihati, pogledati okoli sebe, se ustaviti v sedanjosti, jo občutiti. Vsa naša preteklost je stkana iz majhnih odločitev – načrtovanih ali naključnih – ki so oblikovale našo sedanjost in tlakovale pot jutrišnjemu dnevu.


SNG Drama Ljubljana

Svetlana Aleksijevič

Vojna nima ženskega obraza

Dokumentaristično gledališče

Prevajalec: Jani Rebec

Avtorica priredbe: Špela Frlic

Režiserka: Biljana Radinoska

Igrajo Iva Babić, Barbara Cerar, Silva Čušin, Eva Jesenovec, Vanja Plut, Maja Sever, Gaja Adamič, Nika Čerček, Sara Kolarič, Julija Kovač, Nuša Magdič, Marjetka Rakar, Maja Rakić, Klara Šparemblek, Tia Udovičić

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere, še najstnice, so bile pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica ter Nobelova nagrajenka za književnost Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in njihovi tišini ter ustvarila pretresljiv mozaik izpovedi, vtisov, spominov in pričevanj, zbranih v knjigi Vojna nima ženskega obraza.

Gledati vojno skozi oči žensk in ubesediti izkušnje, ki v zgodovinskem zapisu nimajo svojega mesta, je izhodišče, ki ga uprizoritev gradi z vztrajnim zaupanjem v moč izrečene besede. Namesto da bi vojno prikazovala, jo prevede v zvočno in govorno izkušnjo; kot mnoštvo glasov, ki učinkuje s svojo prisotnostjo, kot pretresljiv večglasni zbor, ki pripoveduje o vojni, v kateri ni junakov in neverjetnih podvigov, so samo ljudje, ki opravljajo nečloveško človeške naloge, in v kateri neznosno trpijo vsi, ljudje, živali in zemlja.


Mestno gledališče ljubljansko

Annie Ernaux

Leta

Pet obrazov enega lika

 

Prevajalka: Suzana Koncut

Avtorica odrske priredbe: Eva Mahkovic

Režiser: Jaša Koceli

Igrajo: Mirjam Korbar, Karin Komljanec, Nina Rakovec, Ela Potočnik, Klara Kuk

 

Dramsko besedilo Leta je dramatizacija nagrajenega romana francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem ta kronološko opisuje svojo (intimno) življenjsko pot od rojstva leta 1940 do začetka 21. stoletja, prepleteno s sočasnimi zgodovinskimi dogajanji. Tema, ki prežema vsa obdobja njenega življenja, je odnos do telesa kot nedoumljive mešanice sle, užitka, sramu in bolečine – od prvega bolečega spolnega odnosa in osvobajajočega obdobja študentskih let do travmatičnega ilegalnega splava. Sledimo ji v iskanju intimne in tudi družbene identitete ob praznini njenega zakona, rojstva dveh sinov, bremen materinstva, ločitve, obsedenosti z mlajšim ljubimcem, dokler se leta 2006 ne utelesi kot samozavestna ženska in pisateljica.

Vlogo protagonistke prevzema pet igralk, ki predstavljajo pet perspektiv generacijsko razplastene eksistence. Igralke si izmenjujejo naloge, prehajajo skozi enake akcije ali se postavljajo v zaporedja, v katerih ena nadaljuje gesto druge, obenem pa so izkušnje, ki jih podajajo, skupne ženskam iz drugega okolja in drugih generacij.


SNG Drama Maribor

Matthieu Delaporte, Alexandre de La Patellière

Kakšno ime pa je to?!

Večer, ki razkrije več, kot bi smel

 

Prevajalka Ana Barič Moder

Režiser Bálint Szilágyi

Igrajo Ana Urbanc, Kristijan Ostanek, Matija Stipanič, Vojko Belšak, Eva Kraš

 

Večer. Dnevna soba pariškega stanovanja. Zakonca Pierre, univerzitetni profesor, in njegova žena Elizabeth, učiteljica francoščine, sta na večerjo povabila Elizabethinega brata Vincenta in njegovo partnerko Anno ter Clauda, Elizabethinega prijatelja iz otroštva. Zbrali so se v pričakovanju sproščenega večera, nesluteč, da bo intimen prostor kmalu postal prizorišče nepričakovanih napetosti.

Izhodiščni konflikt se dogodi z banalnim sporom o imenu še nerojenega otroka, ko Vincent razkrije, da sta se z ženo Anno odločila, da bosta otroka poimenovala Adolf. Sproščeno neformalno druženje se kmalu spremeni v nekakšno minsko polje odnosov, v katerem najbolj vsakdanji predmeti, načini izrekanja in manirizmi lahko povzročijo globoke ideološke in medosebne razkole.

Za Molièrovo nagrado za najboljšo francosko komedijo nominirano besedilo v svojem bistvu močno presega komedijski žanr, saj nam razgrne natančno strukturirano komorno dramo, ki v omejenem času in prostoru razgali številne razpoke v odnosih posameznikov.


Vpis gledališkega abonmaja za sezono 2026/27