Ta četrtek, 25. junija 2026 ob 21. uri, se v Križnem hodniku Minoritskega samostana svetega Frančiška v Piranu pričenjajo 48.Piranski glasbeni večeri. Do 6. avgusta se bo zvrstilo sedem koncertov komorne glasbe z mednarodno zasedbo glasbenih poustvarjalcev: po otvoritvenem nastopu lavreatov 5. mednarodnega glasbenega tekmovanja Tartini Piran 2026 bomo slišali samospeve in arije Mojce Bitenc Križaj in Domna Križajas Simonom Dvoršakom, klavirski koncert Nejca Kampleta in praškega Klavirskega kvarteta Josef Suk;Sontium Ensemble nas bo popeljal od Ljubljane do Trsta in nazaj, neposredno z Dunaja se nam bo predstavil kvartet članov Dunajskih filharmonikov ter za zaključek nominiranca za prestižne Grammy nagrade - v kitarskem duuMak Grgić in Mateusz Kowalsk s projektom »Slovanska duša«.

Organizator festivala Piranski glasbeni večeri je javni zavod Občine Piran, Avditorij Portorož – Portorose. Direktor Borut Bažec: »V četrtek, 25. junija 2026, ob 21. uri vas vabimo v Križni hodnik samostana svetega Frančiška v Piranu – prostor, kjer kamni, zidovi in oboki ostajajo nemi pričevalci časa, z glasbo pa jim vsako leto vdihnemo novo podobo, drugačen utrip, šarm in energijo. Kot učenec Glasbene šole Piran sem tudi sam nastopil na tem pomembnem festivalu, danes pa na njem sodelujem z druge strani. In prav zato mi je posebej drago, da z otvoritvenim koncertom publiki predstavimo mlade glasbene poustvarjalce – lavreate tekmovanja Tartini, ki dosegajo kakovost, prepoznavno v širšem evropskem prostoru. A enako pomembno jeredno vključevanje slovenskihustvarjalcev – skladateljev, saj s tem pokažemo, kako bogato in živo je naše domače glasbeno ustvarjanje. »

Vrhunski umetniki svetovnega formata. V neprekinjeni bogati zgodovini festivala so gostovali številni glasbeniki svetovnega formata, med njimi Ivo Pogorelić, Uto Ughi, Stefan Milenković, Aleksandar Madžar, Irena Grafenauer, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Stanko Arnold ter ansambel I Cameristi di S. Cecilia di Roma, pa Tartini kvartet, pihalni kvintet Slowind in od mlajših Alexander Gadjiev, Jan Mráček in Aylen Pritchin. Nepozaben pečat je pustil tudi violinist Giuseppe Prencipe, ki je po skoraj dvesto letih ponovno obudil zvok prestižne Amatijeve violine, na katero je nekoč igral Tartini – simbolično dejanje, ki je festival še tesneje povezalo z njegovo dediščino.

Podpora mladim talentom. Piranski glasbeni večeri pomemben del programske zasnove namenjajo mladim, perspektivnim glasbenikom iz Slovenije in tujine. Nagrajencem Tartinijevega tekmovanja in drugim, še ne širše uveljavljenim mladim upom, nastop na festivalu omogoča stik z zahtevnim občinstvom ter dragocene izkušnje na začetku samostojne umetniške poti, nekatere druge, ki se pa že ponašajo z velikimi mednarodnimi uspehi in bleščečimi karierami pa želimo predstaviti naši in tuji publiki, ki je željna tovrstnih izvajalcev. Med povabljenimi mladimi ustvarjalci so bili domača klarinetistka Samanta Škorja, hornist Blaž Ogrič, violinistke Lana Trotovšek, Tanja Sonc in Petra Kovačič, klarinetista Matic Kuder in Tomaž Močilnik, fagotist Luka Mitev, hornist Andrej Žust ter pianist Nejc Kamplet. Mnogi med njimi so na tak ali drugačen način povezani s Piranom in so celo svoje prve koncertne korake naredili prav tu na piranskih mojstrskih tečajih. Prav zato predstavljajo poseben magnet za mlado občinstvo, kateremu posvečamo posebno pozornost.

Poklon tradiciji in dediščini. Festival posebno skrb namenja izvajanju del Giuseppeja Tartinija, ki jih poustvarjalci sicer redkeje vključujejo v svoje programe. Med tistimi, ki so se na povabilo festivala z veseljem lotili Tartinijevih del, je bil denimo praški violinski virtuoz Jan Mráček.V sezoni 2025 se je festival poklonil piranskemu trobilnemu pedagogu Umbertu Radojkoviću, osrednji osebnosti glasbenega šolstva na Obali med letoma 1970 in 1995. Koncert najobetavnejših mladih trobilcev iz vse Slovenije z njihovimi mentorji je bil posvečen 10. obletnici njegove smrti ter njegovemu neizbrisnemu vplivu na slovenski in nekdanji jugoslovanski glasbeni prostor.
Poseben poudarek gre tudi slovenski glasbi, tako dediščini skladateljev starejših generacij, kakor tudi novim prodornim imenom slovenske ustvarjalnosti. Na domala vse koncerte uvrščamo slovenska dela, da z njimi poleg domače javnosti seznanimo tudi ljubitelje glasbe iz tujine ter - kar je še posebej pomenljivo - tudi tuje interprete, ki sicer po tej literaturi ne bi posegli.

Od leta 2020 je programski vodja Piranskih glasbenih večerov Metod Tomac, ki z jasno vizijo in spoštovanjem tradicije nadaljuje zgodbo ene najbolj prepoznavnih poletnih glasbenih prireditev v Sloveniji. Tomac je za svoje glasbeno delovanje prejel Župančičevo nagrado (1999), nagrado Prešernovega sklada (2003), Bettetovo nagrado (2013) ter za pedagoško delovanje Škerjančevo nagrado (2000).

Vabljeni v meditativno vzdušje sakralnega Križnega hodnika Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu, kjer vas bosta prevzela izjemna akustičnost in vrhunska komorna glasba 48. Piranskih glasbenih večerov. 
In ne pozabite, prav tu je pred več kot tristo leti prve glasbene korake naredil mladi Giuseppe Tartini, ki je kasneje pomembno zaznamoval evropski glasbeni prostor. (konec)